Feng shui je starodavna kitajska veda o harmoniji v našem okolju, naših domovih in našem življenju. Izhaja iz kitajske filozofije ki govori o povezanosti vsega kar obstaja. To je tudi eno od ključnih izhodišč feng shuija. Že Winston Churchill naj bi dejal: "Najprej mi oblikujemo okolje, potem okolje oblikuje nas."

Temeljna filozofska izhodišča feng shuija so koncept življenjske energije qi, teorija o jinu in jangu, pet elementarnih stopenj spremembe in osem trigramov. Poznamo dve fengshuijski šoli; šolo oblike in šolo kompasa, ki se približno ob istem času oblikujeta na dveh različnih koncih Kitajske. V okviru obeh šol je več tehnik in metodologij, katerih cilj je enak: oblikovati okolje, ki nas maksimalno podpira.

Sistema kot je feng shui sodobna projektantska praksa ne pozna. Primerjati pa ga je mogoče z izbranimi spoznanji okoljske psihologije in raziskovalnim delom arhitekta Christopherja Alexandra.

KONCEPT ŽIVLJENJSKE ENERGIJE QI
Življenjska energija qi naj bi prevevala vse kar obstaja, živo in neživo naravo. Gibala naj bi se podobno kot veter in voda. Lahko se zbira, razpršuje, razširja in krči. S feng shuijem skušamo usmerjati qi v našem bivalnem okolju in razumeti učinke tega okolja na nas. Kitajci verjamejo, da obstajajo trije primarni tipi qi: kozmična qi, človekova osebna qi in zemljina qi.

TEORIJA O JINU IN JANGU
Jin in jang simbolizirata obe polarni sili sveta: pozitivno in negativno, moško in žensko. Jin je simbol za pasivno in žensko, nagonsko in intuitivno, dušo, globino, krčenje, negativno, mehko, popustljivo, vse kar je temno in vlažno, zemljo, doline, drevesa, nočne živali, vodne živali in večino cvetlic. Jang pa je aktivno načelo, duh, razum, višina, širjenje, pozitivno, vse trdo in nepopustljivo, vse kar je svetlo, suho in vzvišeno kot gora, nebo, vse dnevne živali in ptiči. Jin simbolizira svet mrtvih, jang svet živih.

O FENG SHUIju

PET ELEMENTARNIH STOPENJ SPREMEMBE

Teorija o petih elementarnih stopnjah spremembe (petih elementih) je teorija o petih preobrazbah življenjske energije qi. Ponuja nam razlago o ustroju sveta, kjer je vse kar obstaja mogoče uvrstiti v eno od petih elementarnih faz: les, ogenj, zemljo, kovino in vodo. Vsaka od faz ima svoje lastnosti: barvo, obliko, število, letni čas, mesto v družini, čustva, organe itn. Še pomembnejši od lastnosti elementarnih faz pa so odnosi med njimi. Poznamo dva osnovna cikla: podporni in dominantni cikel.

OSEM TRIGRAMOV
Osem trigramov predstavlja osem tristopenjskih kombinacij jina in janga. Ko se osem trigramov spari med seboj dobimo 64 heksagramov Yijinga – pradavne orakeljske Knjige premen. Vsak trigram ima svoje značilnosti, simbol in mesto v družini. Sistem osmih trigramov je poleg teorije o jinu in jangu in petih elementarnih stopnjah tretji najpomembnejši filozofski koncept v feng shuiju. Predstavlja osnovo za vzhodno zahodni sistem šole kompasa.

ŠOLA OBLIKE
Šola oblike se je razvila v slikoviti in hriboviti kitajski pokrajini. Je bolj intuitivna in na podlagi pokrajinskih oblik razbira kako naj bi se tok qi gibal pod površino zemljine skorje. Naloga fengshuijskega mojstra je bila pravilno prepoznati tok qi po pokrajini, poiskati njegovo izstopno točko in glede nanjo pravilno postaviti objekt. Priporočila šole oblike se uporablja tako na nivoju urbanizma, posameznega objekta, kot na nivoju notranje ureditve. Najpomembnejša shema v okviru šole oblike je shema petih živali: želve, tigra, zmaja, ptiča feniksa in kače v sredini kompozicije.

ŠOLA KOMPASA – VZHODNO ZAHODNI SISTEM
Šola kompasa je bolj matematična in analitična od šole oblike. Pri svojih izračunih uporablja kompas. Vzhodno zahodni sistem je predstavnik statičnega dela šole kompasa. Predvideva, da iz določene kompasne smeri v prostor prihajajo ugodni ali manj ugodni vplivi. V vzhodno zahodnem sistemu poznamo osem različnih tipov zgradb (prostorov) in osem osebnih tipov – trigramov. S pomočjo pravil se naučimo izbrati pravi trigram za zgradbo ali osebo in preveriti kakšni so vplivi posameznih smeri neba v prostoru.


ŠOLA KOMPASA – LETEČE ZVEZDE
Leteče zvezde so predstavnik dinamičnega dela šole kompasa. Predvidevajo, da iz določenih kompasnih smeri prihajajo v prostor ugodni ali neugodni vplivi, ki se v časovnih ciklih spreminjajo. Vplive je mogoče prepoznati in po potrebi korigirati z uporabo petih elementarnih stopenj ali ustreznih postavitev. Na zahodu je najbolj popularna uporaba tehnike Xuan Kong.